
Že eno uro razmišljam kaj naj napišem...in če povem po pravici, se mi zdi da je šla tale ura v prezen nič, saj nimam pojmam kaj bi lahko napisala...Počitnic je konec, to je glavna misel ki odmeva v moji glavi danes...prvi dan šole...v nedeljo dol in ob 6:15 zaslišim Vivaldija na zvočniki v sobi dijaškega doma...potegnem si blazino čez glavo in upam da se bom zbudila doma...potem pa tisti zoprn glas vzgojitelja Stančija...beda...naštimam si budilko ob 6:32 in se odpravim na molitev potem pa na zajtrk...ko se vrnem v sobo si počasi navlečem cunje nase in vržem torbo na rame in že me pred vrati sobe čakajo Nežka in Marisa iz sosednje sobe...skupaj počasi in v tišini vse zalepljene odcepljamo po stopnicah in ven na mokra tla...kako sovražim mokra tla...robovi kavbojk se ti zmočijo, v zraku je čudna vlaga in vse je še bolj bedno kot se zdi...potem počasi zavijemo za pošto in si prižgemo čik...končno se razvije malo debate in govora o testu, ki ga pišemo prvo uro...potem smo odšle v šolo si zaželele srečo in odcapljala sem po stopnicah do mansarde..počakala profersorja in se vsedla v svojo klop...pisali smo latinščino oz. ponavljali smo test...drugi test je bil definitivno težji...splonkala sem kolikor sem mogla ostalo sem rešila iz glave, potem pa je profesor oznanil konec pisanja...občutek je bil grozen a je kmalu minil...potem je ostanek dneva minil normalno, kot vedno, z izjemo da mi je bila športna vzgoja ta dan res všeč-igrali smo košarko, a je bilo zabavno...in potno...=D Po šoli smo se s sošolci in sošolkami odpravili do Podskale v podhod in vrgli debato pokadili par čikov, potem pa nas je zgrabila lakota in me domke(torej jaz,Eva-moja cimra in Nežka) smo se odpravile v dom na kosilo...njama-dunajski zrezek, pire krompir in špinača...ko smo se najedle smo se z zadnimi močmi povzpele do sobe, opravile vse možne potrebe, potem pa sem se šla skopat...ko sem stopila iz kopalnice sem pogledala po sobi in videla Evo, ki si na okenski polici v 3. nadstropju depilira noge in Nežko, ki je kot mrtva ležala na moji postelji...to me je nasmejalo...potem sem se spravila k sebi in vse smo odšle na računalnike...z Evo sva še spili obvezno kavo, ki naju na srečo drži pokonci in začele brskati po netu...spomnila sem se, da ima moja sestra Martina blog in jo vprašala za naslov ter se tako odločila, da ga naredim še jaz...verjetno ne bo tako briljanten in brez napak, verjetno bodo uporabljene narečne besede, ampak takle mamo...!!!=D Zdej pa čakamo na večerjo...i'm hungry...O_o