Sanjavi...deževni...zaspani...torek...

Kaj da rečem???Že dva tedna me ni doma, skor sm nehala kadit ker tok kašlam in se skor zadušim vedno, počasi me prijemlje domotožje...ampak se mi dogajajo tut dobre stvari...=D
Biologijo in fiziko verjetno ne bom mela popravca...slova mi je 3 zaklučla, tko da bom - če bom - dobra...=D Nad tem se ne morm pritoževat...res ne...=D


Ugotovila sem, da mi je nekdo zarolou svet v eni uri...in to tok, da se mi še zdej vrti...in nad tem se tut ne morm pritoževat...ne bom preveč govorila o njemu, ker nočem preveč pričakovat...sej je sam tip...ampak ne vem zakaj tko rad rola ta moj svet...zdej mi ga je že tretjič, čeprou po moje ne zanalašč...=D But i like it...=D
Učerej mi je še celo Stane vrnu radio - nad tem se tut ne pritožujem...=D Zdej končno lahko poslušam muziko...sej sm bla že z eno nogo v grobu, ko sm bla brez nje...haha...=D
Prebrala sm dve knjigi...Darilo in Rt nada...napisali sta ju naša dijaka...in una Darilo je res huda, čeprou je tip k jo je pisu največji čudak in genij ob enem...ta druge pa še nism uspela do konca prebrat ampak je zanimiva in je narjena iz nekig pisem ki jih ljudje pošiljajo na ta rt in pol je umes vpletena še nekaka zgodba...prva je bol kriminalna(ko sva jo z Evo- mojo cimro prebrali, sva mogli pol spat skupej, ker naju je blo rpeveč strah, pa še lučko sva pržgali,sam sva jo pl ugasnli, ker jst nism mogla zaspat), druga pa bolj romantična...kar mi čist ustreza...=D
Torej, ne bom se več preveč obremenjevala s tam kaj mi je ratal kaj mi bo ratal nardit dons, ampak se bom sam prepustila vrtenju in počakala na četrtek ko gremo na Dunaj...Žuuuurrrkkaaaa!!!!Can't wait...=D


Bodte fain, jst grem na kavo z Metko, da se mal izprićam...=D

...prou krneki, vam rečm...

Hmm...zanimivo kai se use lahko zgodi v enem dnevu...dons sm pa res veliko doživela...zlomljen srček, ko je ugotovila da jutri odhaja in ga ne bo več nazaj,...vojak namreč...zadnjič ga je videla, zadnjič govorila z njim, se hotela še zadnjič dotaknit njegovih ustnic, ga priviti k sebi in ustavit čas...pa ji ni ratalo...ostale so samo črne lise maskare, ki je bila razmazan pod očmi...
Na drugi strani pa veselje, veselje ko je zaslišala zvok telefona in dobila sms...veselo skočila in opazila, da se je tudi on končno spomnil nanjo, ji pisal in ji pokazal da mu ni vseeno...sledil je celodnevni nasmešek in dobra volja...razigranost...kot otrok, ki dobi igračo in jo potem še cel dan opazuje in razmišlja o njej...
Potem pa spet jok...solze...žalost...zaskrbljenost...stopila sem do nje in jo vprašala kaj je narobe...zakaj joka?...zakaj je taka?...kaj se je zgodilo?...nisem videla zaradi katerega razloga bi se ona lahko počutila tako strto...pogledala me je s solznimi očmi in mi tiho rekla...danes sem razmišljala o vas...o vseh vas...o mojih prijateljicah...postalo mi je tesno pri srcu...ne vem zakaj, ne vem kako...nekako sem čutila žalost, ko sem molila...ja, molila sem za vas...objela sem jo, ona pa mi je pripopala poljubček na čelo in odšla v sobo...
Panika...strah in visok utrip...kot bi se srce hotelo prebiti na svobodo, kot da stojiš v sredi ognja...čakaš da te plameni oplazijo in da izgineš...strah...koliko časa boš še zdržal...šola...strah me je šole mi je rekla...strah me je vrnitve tja..strah me je testov, popravnih izpitov, učiteljev in ocen...strah me je zaupati sama vase in verjeti da zmorem...
Jaz vem da zmorete...vse zmorete, samo zbrati morate dovolj moči, da se borite do konca...vedno se splača...čeprav se zdi nesmiselno in pointless se da...zmeraj imamo na razpolago zmago in poraz...samo odločiti se morate zmagovati, pa bo...na koncu boste ugotovile, da se splača, pa čeprav konec ni tak kot bi si želele...vsaj vedele boste, da ste poskusile...že to da poskusiš in narediš, nekaj šteje...

...deževni ponedeljek po počitnicah...

Že eno uro razmišljam kaj naj napišem...in če povem po pravici, se mi zdi da je šla tale ura v prezen nič, saj nimam pojmam kaj bi lahko napisala...Počitnic je konec, to je glavna misel ki odmeva v moji glavi danes...prvi dan šole...v nedeljo dol in ob 6:15 zaslišim Vivaldija na zvočniki v sobi dijaškega doma...potegnem si blazino čez glavo in upam da se bom zbudila doma...potem pa tisti zoprn glas vzgojitelja Stančija...beda...naštimam si budilko ob 6:32 in se odpravim na molitev potem pa na zajtrk...ko se vrnem v sobo si počasi navlečem cunje nase in vržem torbo na rame in že me pred vrati sobe čakajo Nežka in Marisa iz sosednje sobe...skupaj počasi in v tišini vse zalepljene odcepljamo po stopnicah in ven na mokra tla...kako sovražim mokra tla...robovi kavbojk se ti zmočijo, v zraku je čudna vlaga in vse je še bolj bedno kot se zdi...potem počasi zavijemo za pošto in si prižgemo čik...končno se razvije malo debate in govora o testu, ki ga pišemo prvo uro...potem smo odšle v šolo si zaželele srečo in odcapljala sem po stopnicah do mansarde..počakala profersorja in se vsedla v svojo klop...pisali smo latinščino oz. ponavljali smo test...drugi test je bil definitivno težji...splonkala sem kolikor sem mogla ostalo sem rešila iz glave, potem pa je profesor oznanil konec pisanja...občutek je bil grozen a je kmalu minil...potem je ostanek dneva minil normalno, kot vedno, z izjemo da mi je bila športna vzgoja ta dan res všeč-igrali smo košarko, a je bilo zabavno...in potno...=D Po šoli smo se s sošolci in sošolkami odpravili do Podskale v podhod in vrgli debato pokadili par čikov, potem pa nas je zgrabila lakota in me domke(torej jaz,Eva-moja cimra in Nežka) smo se odpravile v dom na kosilo...njama-dunajski zrezek, pire krompir in špinača...ko smo se najedle smo se z zadnimi močmi povzpele do sobe, opravile vse možne potrebe, potem pa sem se šla skopat...ko sem stopila iz kopalnice sem pogledala po sobi in videla Evo, ki si na okenski polici v 3. nadstropju depilira noge in Nežko, ki je kot mrtva ležala na moji postelji...to me je nasmejalo...potem sem se spravila k sebi in vse smo odšle na računalnike...z Evo sva še spili obvezno kavo, ki naju na srečo drži pokonci in začele brskati po netu...spomnila sem se, da ima moja sestra Martina blog in jo vprašala za naslov ter se tako odločila, da ga naredim še jaz...verjetno ne bo tako briljanten in brez napak, verjetno bodo uporabljene narečne besede, ampak takle mamo...!!!=D Zdej pa čakamo na večerjo...i'm hungry...O_o