Ko umre del tebe in veš, da ga nihče, ne nič ne bo nadomestilo, ti ne preostane drugega kot da nadaljuješ svojo pot s strtim srcem... Za trenutek obstaneš, se zamisliš, poskušaš si odgovoriti na večni zakaj, vendar odgovora ne boš dobil, ker odgovor ne obstaja,... Podiš se skozi misli in spomine...iščeš izhode iz labirinta, celo neba bi se hotel dotakniti, le da bi se dokopal do odgovora... Neutrudljivo iščeš, čeprav veš, da se vedno vračaš nazaj... Nekaj v tebi ni enako, nekaj manjka...Ostaneta pa ti dve možnosti... - ali obstaneš in iščeš nemogoče - ali pa se prisiliš da geš dalje in pustiš da ščasoma utone v pozabo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar