Poletja je že zdavnej konc, jst pa bi mesce kr vrtela in vrtela nazaj prav vse do junija...Ta šola me ubija. Ne da se mi učit, ne da se mi bit v domu in imeti vsak dan isti ritem, iste ure, iste ljudi in seveda isto sranje. Svet se mi dol ustavi in zdi se mi da sem kot kocka ledu ki se vsak petek stopi in v ponedeljek spet zaledeni. Bolano... Rada bi svobodo, da lahko grem in pridem nazaj kadar hočem, ne pa da mi vedno ista melodija uniči dan (včasih spanec) in potem sem prisiljena zapreti vrata sobe, se vsesti in delati kar pač moram. Hvala bogu da gre letos proti koncu...
Zdi se mi da je vse tako drugačno in spremenjeno...Ne poznam več ljudi, ki sem jih spoznala tri leta nazaj. Ne vem niti če mi bo ratalo speljati to leto do konca, a vseeno nekako lezem naprej. Vse se je nakako oddaljijo od mene ali pa sem se jaz oddaljila od odrugih. Ne vem... Vem samo to, da bi rada imela en teden miru, brez nekoga da mi teži in z ljudmi, ki jih imam rada in vem da me ne bodo prizadeli. Ostaja samo še pesem, ki mi odmeva v glavi in me spominja na lepe čase....
Ni komentarjev:
Objavite komentar