Torej, končalo se je eno obdobje in začelo se je drugo. Zaveš se sedanjosti, misliš na prihodnost in premišlujš preteklost. Zakaj? Zakaj hudiča je enostavno ne pozabiš, vržeš u koš in greš dalje? Zakaj? Zakaj se vedno vračaš? Zakaj ne pustiš za sabo kar je bilo in začneš novo, drugo, bolj zanimivo, ...mogoče lepše?!? Kaj je ostalo tam zadaj da se konstanto hočeš vrniti tja?
Povem ti, za tabo je ostal del tebe. Prav tisti, ki si se ga najbolj bal videti in si ga hotle zatreti. Mogoče je bilo vredno doživeti vse tiste trenutke, jih potisniti globoko v srce in jih ohraniti za vedno. Mogoče je bil čas samote potreben, da si dojel da tako ne gre naprej. Vedno je vredno doživeti. Doživeti dobro in slabo. Brez slabega nebi poznali dobrega. In na koncu vedno, prav v vsakem trenutku življenja doživimo tako dobro in slabo obenem.
Zakaj torej bežati v preteklost in razmišljati o slabem, o tem kako bi spremenil stvari, jih popravil in mogoče naredil boljše, bolj popolne... Zakaj raje ne bežiš v prihodnost? Zakaj ne iščeš novega, boljšega, bolj zanimivega? Mogoče boš tam našel dobro? Mogoče te tam čaka sreča...
...This is who I am and this is who I want to be...
Ni komentarjev:
Objavite komentar